Kaj je dan žena – in zakaj samo en dan?

“Naj ta dan poseben bo za vas,
mladenke brhke in ženice,
prešerno voščim vam na glas,
poklonim travniške cvetlice.

Lepota vaša je in čar,
cvetočih barvnih lepotic,
toplina skrčka naj bo dar
in dnevi vaši brez bodic.”

Mednarodni dan žena, 8. marec, ni dan za napol ovenel šopek in naglico pred zapiranjem cvetličarne.
Mednarodni dan žena je zgodovinski opomnik, več kot stoletje boja za enakopravnost.

Ni dan za slabo vest, zavito v celofan.

In ni dan, ko naj bi se ženske “počutile posebne” samo zato, ker koledar kaže 8. marec.

Je opomnik na pogum, vztrajnost in glasove žensk, ki so zahtevale pravico do dela, do poštenega plačila, do izobraževanja, do volilne pravice in do enakosti pred zakonom.

Ta dan ni nastal iz romantike, temveč iz boja.
Iz stavk.
Iz zahtev po dostojanstvu.

Zato vprašanje ni, zakaj praznujemo dan žena.
Pravo vprašanje je: zakaj bi ga omejili na en sam dan?

Ženske na vodilnih položajih v Sloveniji

Cvet je lep. A spoštovanje je lepše.

Mimoze, nageljni, vrtnice.
Lepo je prejeti cvet.
Lepo je čutiti pozornost.

A ženska ne potrebuje pozornosti enkrat na leto.
Ne potrebuje hitenja po zadnji šopek, ki je že nekoliko utrujen – tako kot izgovori, ki ga spremljajo.

Ljubezen ni enodnevna gesta.
Spoštovanje ni sezonska ponudba.
Enakost ni promocija, ki traja 24 ur.

International Womens Day

Vsaka ženska potrebuje:

• ljubezen, ki ni pogojena,

• spoštovanje, ki ni odvisno od razpoloženja,

• pravico do dela in poštenega plačila,

• možnost odločanja o svojem telesu in življenju,

• enake priložnosti v politiki, gospodarstvu, znanosti in umetnosti.

To niso privilegiji.
To so temeljne pravice vsakogar, ne glede na spol, raso, versko prepričanje.

“Pravice žensk so človekove pravice!”

Slavimo vse ženske, v vsej njihovi raznolikosti. 

Kaj torej praznujemo?

Mimoza Pinkshop

Praznujemo pogum.
Praznujemo napredek.
Praznujemo glas, ki se ne utiša.

A hkrati se spominjamo, da boj za enakost še ni končan.
Razlike v plačah, podzastopanost na vodilnih položajih, nasilje nad ženskami, stereotipi – vse to ostaja realnost.

Dan žena ni vprašanje: Kaj bom dobila danes?
Je vprašanje: V kakšni družbi želimo živeti jutri?

Ženske, ki so zaznamovale Slovenijo

Slovenija ima bogato zgodovino izjemnih žensk, ki so s svojim delom, znanjem in pogumom tlakovala pot prihodnjim generacijam.

Med njimi je Nataša Pirc Musar, prva predsednica Republike Slovenije, ki simbolizira preboj žensk na najvišje politične položaje v državi.

Tina Maze, Petra Majdič, Ilka Štuhec, Nika Prevc, Janja Garnbret in številne vrhunske športnice so s svojo predanostjo in vrhunskimi dosežki postavile Slovenijo na svetovni športni zemljevid, kjer se ne meri le čas, točke in medalje, temveč tudi pogum, vztrajnost in neomajna vera vase – ter dokazale, da majhen narod lahko rodi izjemno velike zgodbe.

Slovenske športnice so znane po svoji vztrajnosti in osvajanju medalj na najvišji ravni.

Na področju filozofije in družbene teorije je Renata Salecl s svojim delom presegla nacionalne okvirje ter postala ena najbolj prepoznavnih slovenskih intelektualk v svetu.

In ne smemo pozabiti na pionirke, kot je bila Angela Vode, ki je že v prvi polovici 20. stoletja glasno zagovarjala pravice žensk in socialno pravičnost.

Benka Pulko je svetovna popotnica z motorjem okoli sveta, pisateljica, Slovenka leta.

Zora Janžekovič: Kirurginja svetovne slave, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja revolucionirala zdravljenje opeklin.

Minka Govekar: Navdihujoča zgodovinska osebnost, borka za pravice žensk.

Alma Karlin, svetovna popotnica, (1889 – 1950) svetovna popotnica slovenskega rodu, pisateljica, pesnica in zbirateljica.

To so ženske, ki niso čakale na šopek. Vzele so prostor. Ustvarile so spremembo.

Pa vendar…

Danes vemo zakaj smo dobile ta en dan.
Priborile so nam ga delavke v začetku 20. stoletja in to s krvjo. 
Niso imele volilne pravice, niso bile enako plačane kot moški, ali če sploh so.

Dan žena, pravice žensk, Podtaknjen požar leta 1911

Vplivne ženske sveta

Če pogledamo širše, je zgodovina polna žensk, ki so preoblikovale tok človeštva.

Marie Curie je kot znanstvenica dvakrat prejela Nobelovo nagrado in dokazala, da znanost ne pozna spola.

Rosa Parks je s preprostim dejanjem poguma sprožila val sprememb v boju proti rasni segregaciji.

Malala Yousafzai je postala simbol pravice deklet do izobraževanja in ena najmlajših Nobelovih nagrajenk.

Angela Merkel je več kot desetletje vodila eno najmočnejših držav sveta ter dokazala, da sta odločnost in umirjenost lahko najmočnejši obliki voditeljstva.

Ženska v vesolju

Besedo ‘pionirka’ bi si lahko izmislili za Valentino Tereškovo (rojeno 1937), žensko, katere seznam prvih je izjemen:  prva ženska v vesolju, najmlajša ženska v vesolju, prva civilistka v vesolju in edina ženska, ki je v vesolju letela sama.

Ženske niso imele praktično nobenih pravic.

1910 ženski marčevski pohod

Bile so lahko samo matere, babice in kvečjemu žene, če že ne ljubice.
Otroke so skrivale ali rojevale pod pultom, ko so garale za oderuško plačilo.

Niso mogle imeti lastnine, niso mogle glasovati, niso imele zakonskih pravic do svojih otrok, niso mogle delati zunaj doma in so jih na splošno nadzorovali njihovi možje. 

In to možje, ki so poznali ženske iz lastnih domov kot svoje matere ali babice, ki so za njih skrbele kolikor so zmogle in znale.

Sprva so dan žena praznovali 19. marca, po predlogu nemške feministke in socialistke Clare Zetkin, ki se je za enakopravnost žensk začela bojevati že leta 1889, pobuda za praznovanje dneva žena pa je bila podana leta 1910 na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk.

Tako so v Nemčiji, Avstriji, Danski in Švici dan žena prvič praznovali že 19. 3. 1911.
Nato pa se je v naslednjih letih, obeleževanje dneva žena preneslo iz 19. na 8. marec.

Splošna volilna pravica je bila v Jugoslaviji uzakonjena leta 1942, ženske pa so jo dobile 11. avgusta tri leta pozneje.
Ta pravica pa ni bila samoumevna, saj so si jo ženske v Švici izborile šele 26 let pozneje, medtem ko so jo tiste v Savdski Arabiji dobile leta 2018.

Večino 20. stoletja  so mednarodni dan žena priznavali in praznovali ljudje na osnovni ravni – zbirališče družbene pravičnosti.
Šele leta 1975, mednarodno leto žensk, so Združeni  narodi  sprejeli mednarodni dan žena 8. marec za praznik, ki ga praznujemo še danes.

Dan žena 8. marec

Mednarodni dan žena ( IWD ) je svetovni praznik, ki se vsako leto praznuje 8. marca kot osrednja točka gibanja za pravice žensk .

Prvi poročani dogodek ob dnevu žena, imenovan ” Nacionalni dan žena “,  je bil 28. februarja 1909 v New Yorku.

Organizirala ga je Socialistična stranka Amerike  na predlog aktivistke Therese Malkiel. 
Pojavile so se trditve, da je bil ta dan v spomin na protest delavk v oblačilih v New Yorku 8. marca 1857, vendar so raziskovalci trdili, da je to mit, katerega namen je ločiti mednarodni dan žena od njegovega socialističnega izvora.

Verzi za dan žena

Ženska ni praznik. Je temelj.

Ženske nismo “za en dan”.
Nismo simbol, ki ga obesimo na koledar.
Nismo obveznost, ki jo odkljukamo s šopkom.

Smo ustvarjalke življenja.
Smo voditeljice.
Smo znanstvenice, umetnice, delavke, matere, podjetnice … Smo nežne in močne hkrati.

In če že sprejmemo cvet – naj bo ta simbol spoštovanja, ki traja vse leto.

Kajti prava vrednost ženske ni v tem, koliko cvetov prejme 8. marca.
Temveč v tem, koliko spoštovanja, enakosti in ljubezni prejme vsak dan.

Čaj z Jane Austen

Čaj z Jane Austen

Tea with Jane Austen: Recipes inspired by her novels and letters